V mesecih gospodarske in finančne krizo, po odločilnih trenutkih strmega padanja borznih indeksov smo se vsi opremili z ekonomsko teorijo in ponovno pričeli filozofsko proučevati slabosti ureditve ter iskati alternative. Še zdaleč se s tem niso pričeli ubadati vsi, ali tisti najbolj poklicani za iskanje rešitev. V senci krize se je na polju političnega odprl edinstven in neprecenljiv prostor za snovanje novih absurdnih političnih ciljev.
Za Italjo vemo, da nižje kot je sedaj ni bila dolgo časa - v nekaterih pogledih še precej dlje kot od Mussolinija. Zato ne smemo rahlodušno jemati takih poročil...
Sloveniji v preteklih desetih letih podobno uspeva razgradnja principov naše vizije samostojne države. Za porast različnih oblik nestrpnosti: družbenih, rasnih, državno-sosedskih itd... so v celotni meri krive vladajoče politične elite, tako leve kot desne.
Veliko bolj resno pa velja jemati desničarsko populistično prizadevanje za diskreditacijo in degradacijo sodnega sistema; nedavno je postalo jasno, da se je t.i. ' ideja ljudske volje neke druge republike' začela nevarno širiti med zmernimi ljudmi. Predmet debate ni enostavna igra, v kateri mirno iz kodificirane zakonodaje preidemo na pravo ljudske presoje. Primeri nestrpnosti (zadnji obračun z Mitjo Blažičem) več kot očitno nakazujejo na postopno uvajanje slednjega. Ne pozabimo, da so vsi kritični politiki z Janšo na čelu imeli oblast v rokah ter možnost izboljšati razmere. A brez konkretnih idej in rešitev so pripeljali samo do 'bele stavke'.
Zakaj nas je lahko precej bolj strah politične krize kot ekonomske in kaj nas zgodovina uči?
Za Italjo vemo, da nižje kot je sedaj ni bila dolgo časa - v nekaterih pogledih še precej dlje kot od Mussolinija. Zato ne smemo rahlodušno jemati takih poročil...
Sloveniji v preteklih desetih letih podobno uspeva razgradnja principov naše vizije samostojne države. Za porast različnih oblik nestrpnosti: družbenih, rasnih, državno-sosedskih itd... so v celotni meri krive vladajoče politične elite, tako leve kot desne.
Veliko bolj resno pa velja jemati desničarsko populistično prizadevanje za diskreditacijo in degradacijo sodnega sistema; nedavno je postalo jasno, da se je t.i. ' ideja ljudske volje neke druge republike' začela nevarno širiti med zmernimi ljudmi. Predmet debate ni enostavna igra, v kateri mirno iz kodificirane zakonodaje preidemo na pravo ljudske presoje. Primeri nestrpnosti (zadnji obračun z Mitjo Blažičem) več kot očitno nakazujejo na postopno uvajanje slednjega. Ne pozabimo, da so vsi kritični politiki z Janšo na čelu imeli oblast v rokah ter možnost izboljšati razmere. A brez konkretnih idej in rešitev so pripeljali samo do 'bele stavke'.
Zakaj nas je lahko precej bolj strah politične krize kot ekonomske in kaj nas zgodovina uči?



