Recesija v moji glavi in reaktivacija

Ljudje me sprašujejo, če še kaj pišem. Ali imam še kaj za povedati, jih zanima. Kaj pa vem. Knjige ležijo razmetane naokoli, na vsake toliko kupim kakšno, a odroma tja na polico. Filmi ležijo na disku, nepogledani, malo sem se jih naveličal, ne povedo nič novega. Trenutno ni ostrine, vidim samo kak meter pred seboj, dolgčas je. Najbrž bo čas tak, si pravim. Če počakam dovolj dolgo, se bodo zadeve spremenile in spet bo tu vsa radost, elan. Mogoče je pa samo polna luna.

Zgornje vrstice sem pisal predvčerajšnjim. Malo premislil vse skupaj. Ni kaj čakati, potrebna bo re-aktivacija. Poslovno, umsko, inovacijsko, druž(a)b(e)no. Dojel sem nekaj bistvenega, ko sem dokončal knjigo Marka Douglasa - Trading in the Zone. Tako zelo prav ima, ko zapiše, da si bo vsak rekel: ' ja, saj to sem pa vedel, čemu nisem tega doslej počel na tak način?'. Čista enostavnost, lahkotno branje in tako globok insight. Končno obstaja prosta pot do sprememb, sprememb.

Politična vsezmožnost

V Sloveniji smo tega že vajeni. Rekorder v teh manirah je nesporno Karel Erjavec. Od članstva v LDS in DeSuS do strokovnjaka - sekretarja na ministrstvu za pravosodje, ministra za obrambo in zdaj, minister za okolje in prostor. Strokovnjak par excellence, torej. Za take kvalifikacije bi nemara umrli v vsaki državni izvršni oblasti. Naj bo, Slovenija je uboga post-socialistična država, ki se še uči osnov demokratične politike in kot kaže nima dovolj profesionalnega kadra oz. ima nekaj toliko superiornega, da bi ga bilo greh spregledati. Prav.

Gledam poročila o novi ekipi Barrosa za vodenje evropske komisije. Tudi tam imamo podoben primer: 'naš' komisar za razvoj Potočnik se bojda seli na okoljski resor. Z lahkoto. Inovacije in podnebje, nekaj povsem podobnega.

Evropska komisija? Birokratizacija par excellence...

Gimnazijska Reminiscenca

Včasih sem malo 'down'. Traja tako, malo časa, da prebavim vse skupaj. Vedno se odvije kot komet ob prehajanju v zemeljsko orbito. Tudi tokrat. Pa saj je lepo vse skupaj, dokler že traja... Enkrat se bom naučil.

Ko sem prvič pričel razmišljati o konservativnih okvirih

Mogoče malenkost bolj v ekonomskem kot političnem smislu. Ampak izključno o slovenskih razmerah. Razmejitev v zahodnem svetu mi je kristalno jasna, tudi o opredelitveni abstrakciji sam pri sebi ne dvomim. Na drugi strani se oziram po slovenskem dnevnem časopisju, aktualnem dogajanju in razmišljam o kroničnem pomanjkanju prave in dodelane konservativne politike. Če ne zaradi drugega, pa vsaj za antipod vseslovensko splošni postsocialistično-liberalni struji tako levičarjev kot desničarjev.

Resnično bi si želel, da se pojavi politična energija konservativizma, ki bo v svoji duši zastopala nižanje davkov, reduciranje javne uprave in imela za željo racionalnost ter individualnost. Ne zato, ker bi se čez noč začel s tem strinjati, predvsem zato, da se vzpostavi celotni politični (in ekonomski) spekter, ki omogoča najboljše delovanje Države. Trenutno se mi zdi, da sem ujetnik ultraleve, zmernoleve in leve (ekonomske) politike. In najbolj med vsem, korumpirane politike.

Tega nam manjka. Prave, profilirane konservativne opcije, z vsem tistim, kar še tako ne maramo...

Sceni v spomin - Scenstvo je mrtvo, živelo scenstvo

Na nebu zvezde sevajo,
na vasi fantje pevajo,
pojo glasno, pojo lepo,
pri srcu pa jim je hudo

* * *
Oj z Bogom, scenski svet,
oj z Bogom, ti družben cvet,
nebeški čuvaj te vladar,
ne zabim te nikdar, nikdar!
(prirejeno po S. Gregorčič: Oj zbogom, ti planinski svet)

Sporočamo žalostno vest, da nas je po desetletnem druženju zapustila naša draga


SCENA


rojena enkrat v jan/feb 1999

Od nje smo se poslovili v družinskem krogu v novembru 2009

Žalujoči: vsi njeni

Ljubljana, 17. november 2009

Wishful thinking

Tako je znani traderski psiholog Alexander Elder poimenoval kratek odsek v svoji knjigi Come Into My Trading Room v katerem piše:

When the pain grows bit by bit, the natural tendency is to do nothing and wait for improvement. A sleepwalking trader gives his losing trades "more time to work out", while they slowly destroy his account.[...] A sleepwalking trader buys at 35 and puts a stop at 32. The stock sinks to 33, and he says ,"I'll give it a little more room". He move his stop down to 30. The stock then rises to 34, he is enthusiastic, waiting for the stock to rocket up. Only, that doesn't occur, instead the stock falls to 31. And the story continues... Consequently, the trader sells the stock at it's lowest price and realizes, that it was local bottom for the stock.

Trading je zame kot še eno, paralelno življenje. Vse je enako, le da je tu pogoj uspeha brezkompromisno slediti 'življenskim' pravilom, sicer si pečen in je igre konec. Nobenega krpanja, v smislu saj bo, dajmo si malo več časa. Na koncu je čas večnost, nasprotno pa pri tradingu še kako velja Keynesovo fenomenalno odkritje - 'na dolgi rok smo vsi mrtvi'. (Smo v življenju res večni?)

Ampak nimamo kaj, to je v človeški naravi. Oklepanje. Obožujemo ga. Verjamemo, da imamo zmagovito delnico. Ta trenutek mogoče peša, a je vse samo vprašanje časa, kdaj bo prinesla med, zlatnike, jahto, modrost... Samo čas ji moramo dati in se je okleniti ,edine, triumfalne!

Četrtek, novembrski dan

Skrbi? Ah, dajte no mir.

Wall Street vs. Nouriel Roubini

Nouriel Roubini via Marketoracle in Nadeem Walayat:

Wall Street melje vse pred seboj. Še malo in res bo tako, kot pravi moj dober prijatelj: recesija, kakšna recesija?? Kje že? Vse je po starem...

Očitno je tudi dr. Dooma doletela usoda t.i. kontra indikatorja. Wall street išče svoje maščevanje. Si že kar obetam kontrakontra indikacijo.

Malo bo pa vseeno potrebno imeti na očeh strička Sama. Eksplozivna rast, (ponovna) visoka izplačila nagrad bankirjem in na drugi strani padec agregatnega povpraševanja ter zgodovinska zadolženost ne obetata ravno novih all time highov.