Preseneča dejstvo, da se tovrstne razprave odprejo vedno v času ekonomskih nelagodij. Porajajo se enako ciklično, na način kot nihanja gospodarstev. Tako imamo opravka tudi s precejšnjim številom obravnav o moralnosti in trgih. Becker in Posner tudi pišeta o tej problematiki.
Etična kompleksnost Subjekta se ne prične pri trgih, nasprotno, obstaja že precej prej v sami zavesti človeka. Celovit vrednostni sistem se vzpostavi na človeku samem, v njegovi samo-zavednosti, in kot takšen nato vstopa v institucije kot so trg, družina, družba... Napačno si postavljamo vprašanje o tem kako je definiran "moralni" prosti trg - ali je država bolj ali manj prisotna, ali koliko regulativnih zakonskih podlag posedujejo, koliko je globaliziran, itd...
Moralnost "velikih" bankirjev na Wall Streetu ni moč presojati z vidika prostega trga, saj trg sam po sebi nima nikakršne zveze z njihovim ravnanje,. Problem leži izključno v sleherni biti posameznika, v lastni morali. Prosti trg je tudi sam po sebi izključno refleksija vseh tistih, ki na njem participirajo. Ali drugače: moralen je toliko, kolikor so moralni ljudje, ki medseboj trgujejo na neskončno mnogo načinov. Na prostem trgu nikakor ni moč iskati sredstev s katerimi bi vplivali na posameznikovo moralnost.
Etična kompleksnost Subjekta se ne prične pri trgih, nasprotno, obstaja že precej prej v sami zavesti človeka. Celovit vrednostni sistem se vzpostavi na človeku samem, v njegovi samo-zavednosti, in kot takšen nato vstopa v institucije kot so trg, družina, družba... Napačno si postavljamo vprašanje o tem kako je definiran "moralni" prosti trg - ali je država bolj ali manj prisotna, ali koliko regulativnih zakonskih podlag posedujejo, koliko je globaliziran, itd...
Moralnost "velikih" bankirjev na Wall Streetu ni moč presojati z vidika prostega trga, saj trg sam po sebi nima nikakršne zveze z njihovim ravnanje,. Problem leži izključno v sleherni biti posameznika, v lastni morali. Prosti trg je tudi sam po sebi izključno refleksija vseh tistih, ki na njem participirajo. Ali drugače: moralen je toliko, kolikor so moralni ljudje, ki medseboj trgujejo na neskončno mnogo načinov. Na prostem trgu nikakor ni moč iskati sredstev s katerimi bi vplivali na posameznikovo moralnost.
2 comments:
Hm... kaj pa razmišljanje v smeri, da struktura sistema (prosti trg) določa možna ravnanja akterjev in s njegovo tem tudi moralnost/nemoralnost. Družbene institucije so vendarle rezultat interesov in vrednot.
ali?
Se strinjam, da struktura trga omogoča celo kopico možnih ravnanj. Samo, ko se vprašam, kdo pa izoblikuje strukturo trga, je odgovor vsak posameznik zase in obenem vsi skupaj.
"Družbene institucije so vendarle rezultat interesov in vrednot."; to je natanko moja iztočnica. Interesi in vrednote izhajajo iz posameznikove zavesti in se na trgu samo še udejanjajo. Dalje tudi ne verjamem, da je moralnost/nemoralnost posledica delovanja tržne strukture.
Zame je bolj pomembno iskanje poti do etičnega v sami zavesti, in nato se celo zna zgoditi, da bo trg funkcioniral :)
(Seveda je v ozadju vedno prisotna prikrita ideja o novem alokacijskem mehanizmu, ki bo boljši kot zgoraj omenjeni :))
Post a Comment